wtf?!?

Sodnik za prekrške II. del

Nadaljevanje I. dela.

Po enem letu in skoraj 1 mesecu… dobim torej plavo kuverto. *sigh*
Kličem odvetnico… se dogovorim za sestanek, sestanek 15 minutni, kjer sem zrisal cestico in kako se je vse zgodilo in argumente v moje dobro… in začnem čakat jebeni petek.

Odvetnica je poizkušala prestavit termin zaslišanja, ker je bila že zasedena, poslal v torek pisno, v sredo klicala, do četrtka ni prišel noben odgovor? WTF je z našim pravnim sistemom? Je uredila, da gre njena partnerica ali karkoli je že Maša.
Pride petek… ker bolj glupe ure za zaslišanje nisem mogel dobit, beri 11.30, sem raje ostal zjutraj doma, ker sem bil ko mali srednješolec, ki čaka na popravca. Živčen, ampak brez skrbi. Ponavadi pri meni to pride v kompletu.
11.05 sem bil že v Radovljici, čakam pred sodiščem, odvetnico namreč.
Vrgel nase obleko… ja obleko, s kravato… bolj redek prizor zadnje čase odkar delam na Jesenicah, v kravati me še vidijo mogoče kdaj, v obleki bolj poredko… govorimo o hlačah na rob, v katerih te pozimi zebe, v rekelcu v katerem ne upam vozit, ker ga strgam po hrbtu, aja zebe me itak v njem :-)
Vzel doma še škatlo marlboro (ultra light seveda, “za zdravje dobre”), aja, drugače ne kadim :-) 2/4 škatle je šlo, ko bi reku keks. Odvetnice od nikoder… gledam uro… nje še nikjer.. .bemo mater… pa kje si baba zmešana, je-bi-ga, bom klicu pa popizdu po obravnavi, zdej ne smem, bom not prišel ves čuden… 11.25, grem v stavbo, jebemo odvetnica že not, nakar mi še pribije, da že itak 40 minut, ker je v Kranju tolk prej zaključila. Moj pogled, ji je vse povedal :-)

Na hitro narediva plan kako in kaj in se odpraviva notri (ko naju pokličejo seveda). Predstavljal sem si vse malo drugače… ampak je bilo totalno drugače. Precej domače, precej socialistično, tisti stari socializem stoli, na katerih se ne moreš udobno namestiti, v mojem primeru še, brez da ne bi strgal obleke.
Najprej takoj opazim, da gospa zapisnik tipka na MS tipkovnico, tisto razdeljeno in rahlo obrnjeno, staro ko zemlja, ropotarnica… sodnica odeta v njeno črno rjuho (ne spomnim se te trenutek izraza za tisto rjuho, javno priznam, ne da se mi iskat) ampak mi v oči takoj in najprej padejo njeni hudi šuhi… puma like supergice, zakon :-)

Čez 3 minute mi je že teklo dol, notri toplo, da bi lahko v 5 minutah zaspal, če bi mi dali nekaj za pojest… N vprašanj, če sem taprav in potem glavni del: “absolutno zanikam, da sem vozil 131km/h”. Dobro je izbuljila sodnica oči, kot žaba ki jo stisneš.

In smo začeli, vprašanja, razlage, slikica od odvetnice, ki sem jo zrisal, ko mali otrok, ki mu je en posodil kemični svinčnik in ponovno narisat za sodnica, da gre v sodni spis (pomoje je to izraz?), pa sva se šla, da tam je ovinek in da ni ovinek, pa da nisem nič podpisal, ne zapisnika za alkotest, ne za izmerjeno hitrost.
Sodnica je bila ful prijazna, daleč od mojih pričakovanj zoprne, tečne babe… dajala je sicer vtis, da obvladuje situacijo, ampak na čase tudi, da je vseeno petek, pa da se ji mal ne da delat :-) ampak hvala bogu ni zašla vmes v fazo, dejmo hitr tole zrihtat, ker hočem it dam govejo župo kuhat… notri sem bil 1 uro 15 minut, s 5 minutno pavzo, ko naju je z odvetnico ven poslal, da se “posvetujeva”. Ja čist filmsko.
Namreč… zaradi mojega uhh ahh zagovorova in uhh ahh pripomb odvetnice, je sodnica rekla, okie, tole bomo pa sedaj policaje zaslišali, pa sodnega izvedenca, pa izmerit vse, jaz sem pa samo začel zavijat z očmi… aaaaaa kolk cajta se bo pa to vleklo se prijavil… in me debelo pogleda… v čem je catch… in ji povem v 3 minutnem monologu, da imam več kot 1 mio prevoženih km, da, so me prvič v life-u ustavili zaradi prehitre vožnje, prvič v life-u sem sploh pihal, šele to leto sem šel delat izpit za motor, ker sem dovolj zrel v glavi (in komaj zadržal LOL). Namreč zaradi mojega absolutnega zanikanja ona ne more izrečt sodbe… v smislu oprostitve prepovedi, za kar se je meni najbolj šlo. Zajebi dnar, zajebi pike, sam ne mi izpita začasno odvzet, to mi je pogoj za futr… errr, kruh.

5 minutni posvet z odvetnico… če sem pripravljen vse priznat… ja fak no, to je isto kot, da me vprašaš, če sem pripravljen se zlagat… oz. kva sem prej lagal… ma ja, no risk, no fun… lets do it…
Greva nazaj not… odvetnica neki odblebeta, sodnica se že hihita in v zapisnik doda, da se obtoženi strinja z navedenimi obtožbami in da naprošča sodišče, da v obzir vzame, praktično vse tisto, kar sem naštel v prejšnem odstavku.
Podpiševa zapisnike, se zmeniva, da bo obsodba takoj in naju pošlje za 30 minut na kufe. Tam je šel preostanek čikov do 3/4 škatle. Letiva nazaj… nakar sva mogla čakat še 15 minut. Prideva notri, sodnica že sam v puloverčku… naj podpiševa prejem obsodbe… v 3 sekundah sem videl… 5 kazenskih točk (na obstoječih 0 točk), 300 eur kazni (250 je blo predvidenih), 100 eur povprečnine za sodišče in oproščen prepovedi odvzema.

SCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOORE!

Stisnu roko, se zahvalil, zaželel lep vikend in lepe praznike in se nikol več ne vidimo. In uspel doseč, glupi telečji look “kva, kva, kva si prjavu”? (no offense judge, tko se reče).

In odpujsal… odvriskal domov.

p.s.: še tistih 300 eur mi je dala na 3 obroke, prvi obrok šele v januarju :-) who played santa the whole friday huh? :-)

36%

64%